Nesoglasja pri vzgoji

[Ocka]

Pozdravljeni!
S partnerko imava najstniško hči in zelo pogosto tudi različne poglede na njeno vzgojo. Včasih se tudi skregama kar naglas pred njo. Hči to ve in to s pridom izkorišča. Večkrat pride k meni, da ji odobrim kaj,kar ve, da njena mama ne bo in obratno.
Vem, da za hči to ni bro. Ali mislite, da je možno, da bova delovala bolj enotno? Prosim za vaše mnenje, ker se vedno bolj prepirava okrog tega kaj lahko, kam lahko, koliko časa, s kom, itd.
Hvala.
LP

[Klementina Sambolič]

Pozdravljeni!
Najprej se vam zahvaljujem za vaše vprašanje in zaupanje.
Vzgoja otrok in mladostnikov je lepo, a zahtevno poslanstvo vsakega starša. Z različnimi mnenji ni nič narobe, saj sta vi in vaša partnerka dve različni osebi, ki sta s seboj iz svojih primarnih družin “prinesla” najbrž tudi različne vzgojne stile. S tem ni nič narobe, če bi glede vajinih različnih mnenj našla skupen kompromis, ter pred hčero delovala enotno.
Sami ste napisali, da hči tudi začuti vajine neenotne poglede in poskuša zase pridobiti največ. Vendar pa to iskanje lukenj v vajinem nepoenotenem stilu vzgajanja, zanjo ni dobro. Se pa možgani najstnika od možganov odraslega ne razlikujejo po velikosti (to so skoraj dosegli že v otroštvu), pač pa v življenjskih izkušnjah in življenjski “šoli”: odnosih z ljudmi v različnih situacijah (na delovnem mestu, v partnerstvu), številu vlog, ki jih prevzemamo odrasli (starš, partner, delavec,…). A vajina hči, kot ste omenili, je najstnica, kar pomeni, da je z vama že poldrugo desetletje in ima “naštudirane” tako vajine šibke, kot močne točke. Njenega dojemanja pa, kot sem zgoraj razložila v zvezi z razvojem možganov, ni za podcenjevati, kljub njenim mladim letom.

Menim, da v kolikor s partnerko zagovarjata različne stile vzgoje (npr.eden popolnoma permisivnega, med tem ko drugi avtoritarnega), je seveda težje delovati enotno, ni pa nemogoče, le mnogo več napora pri usklajevanju je potrebno vložiti! Npr.kako ji postaviti meje je eno pomembnih vprašanj, pri vzgoji najstnikov.
Kaj več težko rečem, a vama svetujem, da se skupaj udeležujeta aktivnosti, kar se tiče njene vzgoje, če je to le možno: npr. roditeljski sestanki v šoli, šole za starše. Ali pa v skupnosti, kjer živite, različne ustanove (kot so knjižnice, razni mladinski centri) prav tako organizirajo predavanja o vzgoji, starševstvu ipd.

Upam, da sem vam z odgovorom lahko bila kaj v pomoč.

Lepo vas pozdravljam!
mag.Klementina Sambolič

[Avtor]

Prispevki