Pozdravljena!
Hvala za vaše vprašanje in zaupanje.
Počitnice so čas, ki se ga otroci in mladostniki neizmerno veselijo, a hkrati čas, ki mnogokrat spravlja v stisko starše kako zaposliti otroka s čim pametnim. Vzgoja in kako otroka usmeriti pravilno, je vedno bila izziv za starše, v današnjih časih pa je velik izziv predvsem zaradi, za otroka omamne tehnologije, ki jih dobesedno potegne v virtualni svet. Vi pa nosite še dodatno breme enostarševske družine.
Sicer niste napisali koliko let ima sin, a že podatek, da je v najstniških letih pove dosti o tem, da je na prehodu iz otroka v odraslega, ko se išče. Mislim, da ste na pravi poti s tem, ko ga povabite s seboj v naravo, saj je najpomembneje, da ste starši svojim otrokom dober vzgled; v vašem primeru enega od možnih zdravih načinov preživljanja prostega časa.
Po drugi strani pa, če se vživim v njegovo kožo, mu kot najstniku najbrž ni najbolj prijetno, da bi ga ostali videli v družbi, kako preživlja prosti čas z mamo in v ozadju je lahko tudi strah, da bi ga sovrstniki zbadali zaradi tega.
Tako, da bi najbrž zanj bilo bolj sprejemljivo, da bi preživljal zunaj čas na prostem s svojimi sovrstniki ali drugimi prijatelji, ki jih morda ima v okolici kjer živite. Morda na kakšnem bližnjem nogometnem ali košarkaškem igrišču, kjer se fantje radi družijo ob različnih športih? Poleti pa tudi ob plavanju v kakšnem za kopalce urejenem kopališču, bazenu.
Ne glede na to pa, tudi če ima počitnice in je trenutno razbremenjen opravljanja šolskih zadolžitev (učenja, nalog), menim, da mu morate nujno omejiti čas, ki ga preživlja za računalnikom. Vi ste mama, skrbite zanj in ste odgovorna za njegovo zdravo rast in razvoj! Morda, če se z njim poskušate pogovoriti v smeri, da mu izrazite skrb (in ne očitke). In da mu zaradi te skrbi omejujete čas za računalnikom od-do. Oziroma dve uri dopoldan in dve popoldan. Na vas pa je, da pri tem dogovoru oz. pravilu vztrajate do konca in ne popuščate! Tudi če mu morate vi ob npr.12-ih, računalnik ugasniti, zapleniti, karkoli! Predvsem pa se ne pustite izsiljevati njegovemu cepetanju, vpitju, zmerjanju; skratka vsem s čimer vam bo poskušal vzbujati slabo vest! Ko bo videl, da mislite resno, mu ne bo preostalo drugega, kot da vas upošteva. Globoko v sebi otroci namreč vedo, da jim starši želijo dobro, tudi če se bodo temu upirali.
Preostali čas pa mu morda lahko daste na razpolago, da se sam odloči kako in s kom bi ga preživljal; seveda stran od računalnikov, televizij, tablice in mobitela.
Veliko sreče vam želim in držim pesti, da vam uspe, saj opravljate eno težjih poslanstev-biti starš oz. mati!
mag.Klementina Sambolič;
prof.RP; univ.dipl.soc.del.